Varjenje MIG MAG oziroma obločno varjenje je eden najpogosteje uporabljenih postopkov spajanja kovin. Gre pravzaprav za dva različna postopka: pri MIG se uporabljajo inertni (nereaktivni) plini kot so argon, helij ali mešanice. Pri MAG postopku pa se argonu dodajo aktivni zaščitni plini, kot sta ogljikov dioksid (CO2) ali kisik (O2), uporabiti pa je mogoče tudi čisti CO2.
Postopki MIG/MAG so zelo vsestranski in se uporabljajo v številnih panogah, vključno s kovinsko predelovalno industrijo, ladjedelništvom, gradnjo jeklenih konstrukcij, zabojnikov ter v avtomobilski industriji. Uporabni so za spajanje različnih oblik in debeline kovin. Primerni so za neželezne kovine: aluminij, magnezij, baker in titan. Varjenje MIG MAG se običajno uporablja pri nelegiranih, nizko legiranih in visoko legiranih jeklih.
Pri delu se uporablja enosmerni tok. Oblok gori med obdelovancem in žično elektrodo, ki predstavlja vir polnilnega materiala. Prosti konec žice je razmeroma kratek, kar omogoča uporabo visoke jakosti toka kljub tankim žičnim elektrodam.
Varjenje MIG MAG in različne vrste oblokov
Varjenje MIG MAG ustvarja oblok, ki nastane s sklenitvijo tokokroga med elektrodo in obdelovancem. Žična elektroda ima skoraj vedno pozitivno polariteto. Med fazo obloka se material dinamično prenaša z elektrode na obdelovanec. Če se napetost in hitrost žice povečata, se poveča tudi prostornina kapljic.
Pri MIG spajanju se običajno uporablja razpršilni ali impulzni oblok, pri MAG pa poleg teh dveh še oblok s prenosom potopitve. Za razpršilni oblok so značilni visoka stopnja vnosa toplote v obdelovanec, visoka hitrost nanašanja in globoko prodiranje. Zato je idealen za spajanje debelejših pločevin. Pri uporabi impulznega obloka se prenos materiala nadzoruje s impulzi. To omogoča vsestranski oblok z izjemno majhnim razpršilom. Ustvarite lahko visokokakovostne rezultate pri različnih materialih in debelinah. Obloki za prenos potopitve so v območju nižje moči, kar pomeni, da so povezani z nizko napetostjo in nizko hitrostjo žice. Razpršenost je minimalna, oblok pa je mogoče zelo učinkovito nadzorovati. Primeren je zlasti za spajanje lahkih pločevin.
Varjenje MIG MAG ima določene prednosti, kot so visoka hitrost nanašanja brez nastajanja žlindre, visoka kakovost zvarnega šiva in enostaven vžig obloka. Primerno je tudi za avtomatizirano obdelavo v težkih položajih, stroški dodajanja kovin pa so nizki. Slabosti te tehnike pa so, da je delo na prostem otežkočeno oziroma je mogoče le v določenih okoliščinah, zvari so občutljivejši na rjo in dovzetni za poroznost, zato je kakovost zvarov malce slabša kot pri tehniki spajanja TIG.
Varjenje aluminija MIG – z znanjem in prakso postanite izkušen varilec
Varjenje aluminija MIG je lahko izziv tudi za najbolj izkušene varilce, saj zahteva drugačne tehnike in postopke kot pri jeklu. Čeprav je lahko težavno, pa se je postopka mogoče naučiti s pravim znanjem in prakso. Aluminij je vrsta kovine, ki je zelo uporaben, saj ni koroziven, je lahek in prijeten na pogled, vendar pa je obdelava lahko malce bolj težavna. Ker je mehak, zelo občutljiv in izoliran s trdno oksidirano plastjo, pri taljenju pa dovzeten za nečistoče, lahko povzroči porozne in šibke zvare.
Ker ima aluminij višjo toplotno prevodnost in nizko temperaturo taljenja, ima manjše možnosti za obdelavo kot ostale kovine. Na površini se nahaja plast aluminijevega oksida, ki se topi pri bistveno višji temperaturi kot sam aluminij. Ker taljenje te plasti zahteva visoko temperaturo, morate biti previdni, da ne izžgete lukenj pod to plastjo. V staljenem stanju absorbira vodik, ko pa se kovina vrne v trdno stanje, se vodik izloči, zaradi česar lahko v materialu ostanejo mehurčki, to pa povzroča poroznost.
Varjenje aluminija MIG – ključna je predpriprava
Varjenje aluminija MIG zahteva svojo tehniko in opremo. Pred začetkom dela morate material temeljito očistiti. Uporabite topilo na primer aceton ali blago alkalno raztopino mila, da s površine odstranite olja, maščobe in ostale nečistoče. Za odstranjevanje površinskih oksidov uporabite žično krtačo iz nerjavečega jekla (ki se uporablja izključno za aluminij). Pred začetkom spajanje vedno poskrbite, da ta del sperete in popolnoma posušite.
Čeprav sta varjenje aluminija MIG in TIG običajno uporabljena postopka, lahko uporabite tudi druge načine spajanja. Uporaba laserskega ali elektronskega žarka je odlična za hitre in čiste zvare in je idealna za materiale, občutljive na razpoke, med njimi tudi za aluminij. Oporno varjenje združuje kovine z uporabo pritiska in toka skozi kovinska območja, ki se združujejo. Uporablja se lahko za aluminij, vendar se mora varilec zavedati visoke toplotne in električne prevodnosti te kovine.
Tudi če je aluminij težje obdelovati, ima ta material več ključnih prednosti. V primerjavi z jeklom ima boljše razmerje med trdnostjo in težo, z nižanjem temperature pa postaja trdnejši in ne krhek. Elektriko in toploto prevaja skoraj tako dobro kot baker. Je antikoroziven, stroškovno učinkovit in ga je mogoče reciklirati, učinkovito absorbira barvo in tesnilno maso, zato se pogosto izbira tudi zaradi estetskih lastnosti.
Varjenje INOXA za estetske in natančne zvare
Varjenje INOXA je znano po svoji natančnosti, zato je postopek primeren za projekte, ki zahtevajo čiste in nadzorovane zvare. Uporablja se zlasti pri manj odpornih materialih, kot so zlitine nerjavnega jekla ali aluminija. Čeprav nastanejo čudoviti zvari, je postopek TIG počasen. MIG je boljša izbira obdelave za izdelke, pri katerih ni tako pomembna estetika, vendar je potreben učinkovit in cenovno ugoden zvar.
Nerjavno jeklo je zelo odporno, vključno z izpostavljenostjo vlagi, kislim ali alkalnim raztopinam in celo v morskem okolju. Vendar tudi INOX v skrajnih okoliščinah rjavi. To se zgodi, ko se plast kromovega oksida uniči ali odstrani. Včasih pride do tega med varjenjem, bodisi med postopkom segrevanja ali ohlajanja. Zato je čiščenje in priprava nerjavnega jekla pred začetkom postopka zelo pomembna. Pri pravilno očiščenem in pripravljenem kosu nerjavnega jekla kromov oksid v notranjosti deluje kot zaščita pred rjo med postopkom.
Varjene konstrukcije iz nerjavnega jekla lahko prenesejo velike obremenitve in so odporne proti deformacijam. INOX ima odlično toplotno in požarno odpornost zaradi visokega tališča in se pri visokih temperaturah ne deformira ali oslabi. Varjenje INOXA omogoča izdelavo sestavnih delov, ki so odporni na ekstremno vročino ali ogenj, zato je primerno za uporabo v letalski in vesoljski industriji ter proizvodnji električne energije.
Nerjavno jeklo je zelo cenjeno zaradi svoje estetske privlačnosti, saj ima čist, sijoč videz, ki daje pridih elegance arhitekturnim zasnovam, kuhinjski opremi in dekorativnim elementom. Z obdelavo nerjavnega jekla lahko ustvarite brezšivne spoje, ki ohranjajo privlačen videz materiala.
Za uspešno varjenje INOXA je treba temeljito očistiti površino, da odstranite vse nečistoče, kot so olje, mast, umazanija ali oksidi. Uporabite namensko žično krtačo za nerjavno jeklo ali čistilno raztopino, posebej zasnovano za to vrsto materiala. Orodja z ostanki jekla ne smejo priti v stik z nerjavnim, saj se bodo drugače sledovi absorbirali in povzročili rjavenje končnega izdelka. Celo prašni delci lahko ogrožajo kakovost, zato jih je treba hraniti v ločenih delovnih prostorih. Izberite ustrezen zaščitni plin, običajno se uporablja mešanica argona in helija ali ogljikovega dioksida, ki zagotavlja ustrezno zaščito in preprečuje oksidacijo zvara. Varjenje nerjavnega jekla ima svoje prednosti in izzive. Če upoštevate to pri delu, bo končni rezultat vreden truda.
Pri delu je ključnega pomena tudi varnost. Vedno se prepričajte, da nosite ustrezno zaščitno opremo, kot so zaščitna očala, čelada z ustreznim odtenkom leč za zaščito oči, rokavice in predpasnik za zaščito pred kovinskimi iskrami in brizganjem, ustrezne čevlje za zaščito nog in skrbite za ustrezno prezračevanje, da ne bi vdihavali hlapov. Za izbiro najboljše opreme in strokovno svetovanje pa se oglasite v naši trgovini, kjer vam bomo pomagali do lažjega dela in odličnih rezultatov.
